V XIV. st. je seldžuška država razpadla na manjše dele, med njimi pa so bili pomembni Turki pod vodstvom Osmana I., ki je dal ljudstvu in državi ime Osmani. Izrabil je nerede v bizantinski državi in se brez večjih ovir izkrcal na evropski strani Dardanel. Od tam so njegove čete vpadale na bizantinsko ozemlje in dalje na Balkan.
Usoda balkanskih držav je bila zapečatena z dvema bitkama na reki Marici 1371 in na Kosovem polju 1389.
Leta 1453 je Mehmed II. Osvajalec porazil Bizantinsko cesarstvo in zasedel Konstantinopel in prodiral na Balkanski polotok do Hrvaške in Ogrske.
Leta 1520 je turški prestol zasedel bojeviti sultan Sulejman I. Veličastni (vladal 1520-1566) in si postavil za nalogo, da bo osvojil Srednjo Evropo.
-
- Cilj prvega pohoda je bil Beograd (1521), ki je postal turška trdnjava. V mesto so se naselili turški prebivalci.
- Leta 1526 je Sulejman I. z 200.000 vojaki pri Mohaču uničil ogrsko vojsko. V bitki je padel ogrski kralj, ki ni imel potomcev, zato je Ogrski zavladal daljni sorodnik Ferdinand I. Habsburški. Del ogrskega plemstva se je uprl, kar so izkoristili Turki in osvojili osrednji del Ogrske. Ogrsko, češko in hrvaško krono je poslej nosil Ferdinand I. Turki so postali habsburški sosedje.
- Leta 1529 so Turki pod Sulejmanovim vodstvom prvič oblegali Dunaj, a so jih tam zavrnili.
- V času Sulejmana I. je bilo Osmansko cesarstvo na višku moči. Meje svoje države je razširil na črnomorske in severnoafriške obale, v južno Mezopotamijo in prevzel skoraj vso sredozemsko trgovino.
Bitka za Konstantinopel
Z osvojitvijo Konstantinopla leta 1453 je konec Bizantinskega cesarstva. V nekaj letih mesto obnovijo, mu dodajo muslimanski značaj in videz, preimenujejo v Istanbul ter spremenijo v prestolnico Osmanskega cesarstva.
♦ Razvoj Osmanskega imperija – Več >>>