Celje in turški vpadi

KATARINA BRANKOVIĆ, ŽENA KNEZA ULRIKA II.

V času vladanja Celjskih grofov, Osmani, zaradi sorodstvenih vezi in predvsem drugih zunanjepolitičnih ciljev, Celja niso napadali. Mara Branković, sestra Katarine – žene Ulrika II. Celjskega, je bila žena sultana Murta II. in vplivna na osmanskem dvoru tudi v času posinovljenca Mehmeda II.

KNEZ FRIDERIK II. PODELI CELJU MESTNE PRAVICE 11. 4. 1451 

Pozneje se je stanje spremenilo. Leta 1473 so meščani z grozo strmeli v sprevod ujetih kristjanov, ki so jih s Koroške gnali mimo mesta:

»1473 so se Turki iz Koroškega na spodno Štajersko vsuli, ino so pervi dan v Slovengradcu prenočili. Od tod jih je šla ena truma čez Vitanje na Konjice, kjer so si v farofu kosilo kuhali; druga truma s vjetimi kristjani se je pa skoz Hudo luknjo v Šaleško dolino privalila, je šuštanski grad razsula ino potem v saboto 2. oktobra od 8mih sjutre do 4rih popoldne s 8000 vjetih kristjanov v nepretergani versti mimo Cela šla. Obe trumi ste potem v Šentjuriju pod Rifnikom prenočile…«, je zapisal Ignac Orožen v Celski kroniki leta 1854.

V naslednjih desetletjih so bili v celjski okolici opustošeni številni trgi, posestva, cerkve in samostani (Žiče, Jurklošter, Gornji Grad, Pleterje). Pobitih in zasužnjenih je bilo na tisoče ljudi. 

Turški vpadi na celjsko območje so bili precej pogosti tudi po letu 1473, ko je bilo dokončano celjsko mestno obzidje. Da bi okrepili obrambno moč mesta, so na obzidju uredili strelna mesta. Nakupili so orožje in strelivo (svinec in smodnik) ter leta 1476 najeli dva puškarja in nekaj najemnikov, ki so skrbeli za obrambo mesta, skupaj z deželnoknežjimi najemniškimi vojaki.

BOJ ZA CELJE, 1492

Turki so med plenjenjem po celjskem območju leta 1492 napadli Celje, a jih je Jurij Herberstein z junaško obrambo na mogočnem utrjenem mestnem obzidju odbil. V 16. stoletju so Turki še nekajkrat plenili po okolici, potem pa večjih groženj ni bilo več.

L. 1492. so Turki grozovito divjali po vseh naših krajih in so tudi tedaj naskočili Celje. Pa Jurij Herbersteinski je tako junaško branil mesto in vse naskoke tako pogumno odbijal, da so morali Turčini s krvavimi glavami sramotno odlaziti. Bilo bi misliti, da jih sedaj ne bo tako hitro nazaj, a žalibog že v naslednjem letu so se zopet vrnili in po Kranjskem in Štajerskem razsajali.  (Celska kronika, 1854)

UPOR OBUBOŽANIH KMETOV

Stalni vojaški spopadi, slabšanje gospodarskega položaja, nenehno povečevanje bremen za vojsko in uničeno podeželje so pahnili kmeta v bedo. Nezadovoljstva so prerasla v kmečke upore. Vseslovenski kmečki upor 1515 je zajel tudi celjsko pokrajino. Puntarji so zasedli Stari grad. Od tam so pozneje neuspešno napadli mesto. V spopadu, ki se je odvil pred celjskim obzidjem, je plemiška vojska strahovito in odločilno porazila puntarje in zapečatila usodo kmečkega upora.