OBUBOŽANJE PREBIVALSTVA
Turški vpadi so bili roparski pohodi, s katerimi so želeli oslabiti dežele. Ropanje, plenjenje, požiganje, uničevanje, pobijanje in zasužnjevanje so osiromašili cele pokrajine in ohromili delo obubožanih ljudi. Mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v elitne vojake janičarje (krvni davek).
POVEČANJE DAJATEV
Povečali so se stroški za obrambo dežel in tlaka pri obnovi in gradnji utrdb. Mlajše in močne podložnike so vpoklicali v vojsko.
SELITVE PREBIVALSTVA
Zaradi turških osvajanj in vpadov so potekale številne selitve prebivalstva. Na podeželju so se oblikovale pustote, izpraznjena območja od koder so se ljudje umaknili pred nasiljem. Pred Turki so pribežali nemuslimani – uskoki (prebegi), predvsem iz nekdanjih balkanskih držav Bosne, Dalmacije, Srbije, Črne gore, današnje Albanije. Habsburžani so jih večinoma sprejeli za najemniške vojake, predvsem v Vojni krajini. Del uskokov se je naselil v opustošenih vaseh v Beli krajini, na jugu Dolenjske in v okolici Ptuja.
SPREMENJENE DRUŽBENE SESTAVE
Osmani so v svoji državi na izpraznjena območja naseljevali muslimansko prebivalstvo. Veliko staroselcev se je, predvsem v Bosni, prostovoljno spreobrnilo v muslimansko vero zaradi privilegijev (niso plačevali harača, dostopne so jim bile boljše službe idr.).
SPREMENJEN VIDEZ MEST
Za protiturško obrambo so meščani utrjevali mestna obzidja, nastala pa so tudi nekatera nova mesta (Krško, Višnja gora, Kočevje).
Uskoki v Slavi Vojvodine Kranjske 
Vlaški katuni v Bosni 
Alipašina džamija v Sarajevu 
Kočevje – mestne pravice leta 1471 
Nasilje, lakote in strah…
♦ Posledice turških vpadov – Več >>>
