Turki so bili mongolsko ljudstvo, ki se je iz osrednje Azije v XI. st. umaknilo pred drugimi Mongoli. Najprej so se selili Turki Seldžuki. Prevzeli so perzijsko in arabsko kulturno dediščino: islam, kulturo in fevdalno ureditev. Osvojili so ozemlje od Male Azije do reke Ind.
V XIV. st. je seldžuška država razpadla na manjše dele, med njimi pa so bili pomembni Turki pod vodstvom Osmana I. (1258-1326). Bil je vladar Osmanskih Turkov ter ustanovitelj in prvi vladar Osmanskega cesarstva, ki je bilo naslednjih šest stoletij (1299-1922) ena od svetovnih velesil. Osmanska dinastija je imela 36 sultanov. Višek je dosegla v času vladavine 10. sultana Sulejmana I. Veličastnega, ko je merila 8 milijonov km2.
Sultan je bil vrhovni poveljnik osmanske armade in uradni lastnik vse zemlje. Njegova oblast je teoretično bila absolutna, v praksi pa je bila omejena – pri sprejemanju političnih odločitev je moral upoštevati mnenja in zadržke pomembnih članov dinastije, državne uprave, armade in verskih vodij.
