je bila zadnja večja pomorska bitka v svetovni zgodovini, v kateri so se borile le ladje na vesla. V bitki leta 1571 sta se v Korintskem zalivu v Grčiji spopadli Sveta liga (združena krščanska flota več držav) in Otomansko cesarstvo, ki je bitko izgubilo. Spopad je bil odločujoč za pomorsko obvladovanje vzhodnega Sredozemlja.
| Flota Svete lige | Flota Osmanskega cesarstva | |
| 242 | ladje | 295 |
| 12.900 | mornarji | 13.000 |
| 43.000 | veslači | 41.000 |
| 28.000 | vojaki | 25.000 |
| 1.818 | topovi | 750 |
| 45 ladij, 9.000 mož | izgube | 240 ladij, 30.000 mož |
Bitka je bila prvi pomorski spopad, v katerem so bili Turki poraženi. Z njo so izgubili prevlado v Sredozemlju. Sveta liga zaradi neenotnosti ni izkoristila strateške prednosti in Otomansko cesarstvo je tako obdržalo svoj kopenski monopol in ponovno dogradila mornariško floto.
Z dograditvijo vojaške flote je še naslednjih sto let obvladovala Črno morje, delto Donave, morske ožine v Marmarskem morju, osvojila Ciper, večji del obal severne Afrike ter se podala na Atlantik, zavzela Madeiro, vdrla v Devon, Sussex, Cornwall, Shetlandske otoke, obale Irske, Švedske in celo Nove Fundlandije. Dejansko upadanje moči turške mornarice se je začelo šele konec 17. stoletja.
