STRELNO OROŽJE IN TOPNIŠTVO
Turki so bili na višku vojaške moči sredi 16. stoletja. Moč turške vojske je temeljila na učinkoviti in prilagodljivi taktiki bojevanja, usposobljenih oficirjih, v taktični uporabi topništva in strelnega orožja ter se odražala v učinkovitem obleganju mest ter utrdb. Topničarji so bili tako izurjeni, da so bili sposobni, čez borce na bojišču, zanesljivo streljati po zalednih sovražnikovih enotah. Največji sovražnik topništva so bili transport in vlažen smodnik.
PEHOTA
Osmanska vojska je bila najbolj disciplinirana in najbolj strah zbujajoča vojaška sila svojega časa, predvsem zaradi visoke stopnje organiziranosti, logističnih zmogljivosti in elitnih janičarskih čet. Janičarji so sestavljali elitne pehotne enote dvorne in telesne straže sultana ter najučinkovitejše udarne oddelke turške pehote. Postali so prve stalne vojaške enote osmanske države. Živeli so v vojašnicah in v mirnem času opravljali policijsko, gasilsko in sanitarno službo. Izredno pomembne so bile janičarske pomožne enote, kakršnih druge armade niso imele: pred glavnino vojske so hodile posebne enote za pripravljanje in popravljale cest, postavljanje šotorov in peko kruha, posebne logistične enote so skrbele za shranjevanje, vzdrževanje in delitev orožja in smodnika, medicinska služba, ki je v mobilnih bolnišnicah potovala za glavnino vojske, pa je skrbela za ranjence in bolnike.
KONJENICA
Večino konjenice so sestavljali turški oklepljeni fevdalni konjeniki (spahije) in lahko oboroženi turški konjeniki (akindžije), ki so velikokrat delovali gverilsko. Vsa konjenica osmanske vojske se je borila dinamično okoli trdnega središča bojne črte, ki ga je tvorila pehota.
MORNARICA
je bila ustanovljena v začetku 14. stoletja, ko se je imperij razširil do morja. Mornarica je imela pomembno vlogo pri osvajanju oddaljenih območij in pri transportu ter oskrbi vojske. Na višku moči je osmanska flota obvladovala Sredozemlje, kasneje pa je še vedno plula do obal Perzijskega zaliva in Atlantika (Madeira, Velika Britanija, Irska, Švedska, Nova Fundlandija).
OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
Podatke je osmanski vojski zbirala razvejana obveščevalna služba. Turki so imeli dobro plačane obveščevalce v vseh pomembnejših političnih organih evropskih držav, ki so poročali o strategijah in usmeritvah politike posameznih držav. Pomembno vlogo so imeli tudi obveščevalci, ogledniki in vodiči na mejnih območjih, ki so se jih posluževali Turki ob vpadih in bojnih pohodih.
Leta 1574 je vojska štela več kot 192.100 vojakov, med njimi 13.600 janičarjev, 90.000 spahijskih vojakov, 30.000 mornarjev in drugih.
OBOROŽITEV VOJAKOV
- Ognjeno orožje so imeli večinoma samo janičarji (od 1440).
- Hladno orožje – lok, ki je bil med glavnimi orožji turške vojske, jatagan – enorezna ukrivljena sablja, metalna kopja, handžar – ukrivljen, kratek meč ali nož, bojni bati – buzdovani in kladiva.
- Oklepljeni konjeniki – spahijski konjenik je bil oborožen z okroglim ščitom, sulico, jataganom, lokom in puščicami ter verižno oklepljeno srajco. V napadu so bili oklepljeni tudi njihovi konji.
Handžar 
Bojni kij 
Bojno kladivo 
Jatagan 
Buzdovan 
Puška
