Konec Bizantinskega cesarstva

Do XV. st. so Osmani osvojili že velik del juga Balkanskega polotoka. Sultan Mehmed II. Osvajalec je leta 1453 zavzel Konstantinopel. Mesto s 50.000 prebivalci je 22-letni sultan osvojil po dvomesečnem obleganju. Mehmed II. je vojakom dovolil, da so tri dni plenili mesto, kot je bilo to v navadi. Vojaki so se borili za vojni plen. V enem dnevu so Turki zagrešili velik pokol civilistov v mestu, okoli 30.000 ljudi pa so zasužnjili ali izgnali. Po osvojitvi Konstantinopla se je Mehmed II. takoj lotil oživitve in obnove mesta. Novoimenovani Istanbul je postal prestolnica Osmanskega cesarstva, s svetovljansko družbo, ki je obstajala skozi večino osmanskega obdobja. Do konca 15. stoletja je v Istanbulu živelo že 200.000 prebivalcev in je postal drugo največje mesto v Evropi.

S padcem Konstantinopla je bilo konec Bizantinskega cesarstva, “vzhodnega naslednika” mogočnega Rimskega imperija. Osvajalni pohod so Osmani nadaljevali na  Balkanski polotok in ga zasedli do meje s Hrvaško in Ogrsko.  

Byzantion je bila stara grška kolonija v 7. st. p.n.š. Konstantinopel (Konstantinopolis – “Konstantinov polis”) je ustanovil rimski cesar Konstantin I. leta 324. Mesto je imelo strateško pomembno lego na poti med Evropo in Azijo. Morsko ožino  Bospor je obvladovalo močno utrjeno pristaniško mesto ob zalivu Zlati rog. Zaradi močno zavarovanega Bosporja je večino armad, za prehod iz azijskega dela v Evropo in obratno, uporabljalo morsko ožino Helespont (Dardanele), v zahodnem delu Marmarskega morja.

Konstantinopel in Zlati rog – Na vhodu v zaliv je bila debela veriga, ki je preprečevala vstop neželenim ladjam.

Hagija Sofija – Zaradi zavrnitve mesta, da se mirno preda, je Mehmed II.,  nekaj ur po osvojitvi Konstantinopla, veliko krščansko baziliko Cerkev sv. božje modrosti iz leta 537, preuredil v islamsko mošejo Hagijo Sofijo. Leta 1935 so cerkev spremenili v muzej, leta 2020 pa je turški predsednik Erdogan podpisal odlok, s katerim je znova postala mošeja.

Bitka za Konstantinopel, 1453