Sulejman I. Veličastni

Po smrti očeta je odšel v Istanbul in kot 10. osmanski sultan zasedel prestol. Bil je najuglednejši vladar 16. stoletja. Med njegovim vladanjem je Osmansko cesarstvo doseglo svoj vojaški, politični in gospodarski višek. Evropski vladarji ga poznajo kot Sulejmana Veličastnega, doma pa kot Sulejmana Zakonodajalca. 

Osvojil je 

• • Beograd, ki je bil ključen za osvojitev Ogrske, ki je po porazu Bolgarov, Srbov in Bizantincev, ostala edina omembe vredna sila na poti v Evropo, 
  • Rodos, od koder so se, po 5 mesecih pomorskih bitk in obleganja, krščanski vitezi (kasneje malteški viteški red) umaknili na jug Apeninskega polotoka in leta 1530 na Malto in 
  • večino Ogrske, ki je bila poražena v bitki pri Mohaču 1526.
  • Meja Osmanskega imperija na Balkanu je bila današnja meja med Hrvaško in Bosno.
  • Pred Dunajem pa so se leta 1529 njegova osvajanja v Evropi ustavila. K prvemu obleganju Dunaja so pripomogle tudi slabe vremenske razmere, bolezni v turški vojski, neredno oskrbovanje vojaških enot globoko v sovražnem ozemlju in taktika branilcev mesta, ki so se izogibali frontalnim spopadom in prepustili napadalce času, ki je “delal” proti njim.
  • Cesarstvu je priključil večino Bližnjega Vzhoda, perzijskemu šahu iztrgal Bagdad in spodnjo Mezopotamijo ter osvojil velik del severne Afrikedo zahodne Alžirije.
  • Osmanska vojna mornarica je popolnoma obvladovala vzhodno Sredozemlje, Rdeče morjein Perzijski zaliv.

V Osmanskem cesarstvu je uvedel obširne družbene spremembe in reformiral šolstvo ter davčni in pravni sistem.

Z novim zakonom je postal položaj raje boljši od položaja tlačana v fevdalni Evropi, kar je povzročilo selitev krščanskih tlačanov na osmanska ozemlja. Sulejman je zaščitil tudi svoje judovske podložnike. Uvedel je smiselne davke na razne dobrine in proizvode ter trgovino. Njegov zakonik je ostal v veljavi še nekaj stoletij po njegovi smrti.

Šole so bile tristopenjske (osnovna, srednja in univerza), brezplačne in dostopne večini muslimanskih fantov, kar je bila velika prednost v primerjavi s krščanskimi državami tistega časa.

V imperiju so imeli zelo razvito kmetijstvo, bogate kmete, obilo hrane in odlično državno upravo.

Izkazal se je tudi kot pesnik in velik pokrovitelj kulture. Restavriral je mošejo Kupolo na skali, obzidje starega Jeruzalema, svetišče Kaabo v Meki, središče Damaska.

Januarja 1566 je Sulejman I. odšel na svojo zadnjo vojno. Pohod osmanske vojske proti Dunaju je ovirala trdnjava Sziget v Ogrskem kraljestvu. Trdnjavo je branila vojska Habsburške monarhije pod poveljstvom nekdanjega hrvaškega bana Nikole Zrinjskega. Obleganje Szigeta je trajalo od avgusta do septembra 1566. Oba poveljnika sta med obleganjem umrla. Zrinjski je padel v zadnjem izpadu branilcev, Sulejman pa naravne smrti v svojem šotoru. Med napadom je padlo več kot 20.000 osmanskih vojakov in vsi branilci – 2.300 mož. Osmani so v bitki zmagali, vendar niso nadaljevati načrtovanega pohoda na Dunaj.