TURŠKO PRODIRANJE NA BALKANSKI POLOTOK
- 1371 – Po bitki na reki Marici (Grčija) Turki zavzamejo današnjo Severno Makedonijo in del Grčije.
- 1389 – V bitki na Kosovem polju Turki premagajo srbsko vojsko.
- 1396 – Turki osvojijo Bolgarijo.
- 1408 – Prvi roparski vpad turške konjenice v slovenske dežele.
- 1415 – Turki so pred Ljubljano.
- 1453 – Turki osvojijo Konstantinopel in ga preuredijo v prestolnico Istanbul.
- 1460 – Oblikovati se začne Vojna krajina, vojaško organiziran obrambni pas pred turškimi vpadi.
- 1463 – Turki osvojijo Bosno in postanejo habsburški sosedje.
- 1526 – Bitka pri Mohaču – konec je srednjeveške Ogrske.
- 1529 – Prvo obleganje Dunaja je neuspešno.
- 1593 – Turški poraz v bitki pri Sisku.
RAZVOJ OSMANSKEGA IMPERIJA
Turki so bili mongolsko ljudstvo, ki se je iz osrednje Azije v XI. st. umaknilo pred drugimi Mongoli. Najprej so se selili Turki Seldžuki. Na Bližnjem vzhodu so v XII. stoletju osvojili Malo Azijo (današnjo Turčijo). Tam so družbeno, gospodarsko in kulturno napredovali. Prevzeli so perzijsko in arabsko kulturno dediščino: islam, kulturo in fevdalno ureditev. Osvojili so ozemlje od Male Azije do reke Ind.
Osman I. (1258-1326)
V XIV.st. je seldžuška država razpadla na manjše dele. Med njimi so bili najpomembnejši Turki pod vodstvom Osmana I., ki je dal ljudstvu in državi ime. Osman je imel dobro organizirano in disciplinirano vojsko. Izrabil je nerede v bizantinski državi in se brez večjih ovir izkrcal na evropski strani Dardanel. Od tam so njegove čete vpadale na bizantinsko ozemlje in dalje na Balkan.
Murat I. (1326-1389)
Sultan Murat I., ki je kot 3. sultan vladal v obdobju1360–1389, je začel širiti svojo oblast na Balkan. Leta 1371 je v bitki pri reki Marici porazil srbsko-bolgarsko vojsko ter priključil današnjo Severno Makedonijo in del Grčije. Nato v bitki na Kosovem polju (1389) porazi še srbsko vojsko pod vodstvom kneza Lazarja. V tej bitki je srbski plemič Miloš Obilić ubil Murata I.
Bajazid I. Bliskoviti (1354-1403)
Je nasledil očeta Murata in vladal 1389 – 1403. Ozemlje je razširil po vsej Mali Aziji, Makedoniji, Bolgariji in Vzhodni Grčiji. Te dežele so morale Osmanskemu cesarstvu plačevati davek. Ker je Srbom grozila madžarska invazija na severu, so pristali, da postanejo turški vazali. S porokami so si zagotovili nasledstvene privilegije, vladanje in del avtonomije za naslednjega pol stoletja.
Leta 1402 je mongolski vladar Timurlenk pri Angori (današnja Ankara) porazil osmansko vojsko. Tako se je širitev za nekaj desetletij zaustavila.
Mehmed II. Osvajalec (1432-1481)
V času, ko sta vladala sultan Murat II. in njegov sin Mehmed II. Osvajalec (kot 7. sultan vladal 1444-1446 in 1451 – 1481), je osmanska država porazila Bizantinsko cesarstvo in zasedla Konstantinopel (1453) in jug Balkanskega polotoka – Peloponez, Srbijo (1459), Bosno (1463), Albanijo (1467) in Črno goro (1498). Osmansko carstvo je imelo odprto pot proti srednji Evropi.
Sulejman I. Veličastni (1494-1566)
V času njegovega vladanja (1520 – 1566) so bili Turki že pred vrati Evrope, a krščanski vladarji o politiki in odnosu do Turkov niso bili enotni. Tako je lahko Sulejman I. osvojil takrat ogrsko trdnjavo Beograd (1521), v bitki pri Mohaču (1526) pa je dokončno porazil ogrsko vojsko. Osmansko cesarstvo se je tako razširilo vse do meja habsburških dežel. Osmanska vojna mornarica je obvladovala Vzhodno Sredozemlje. Med 46-letno vladavino Sulejmana I. je Osmansko cesarstvo doseglo svoj vojaški, politični in gospodarski višek.
