Uskoki

Uskoki ali prebegi so pobeglo prebivalstvo pred Turki iz nekdanjih balkanskih državic (predvsem S Bosne, Srbije, Črne gore, današnje Albanije, Romunije), večinoma pravoslavni, a tudi katoliki in grški katoliki. Takrat se ljudje še niso opredeljevali po narodnosti – povezovala jih je vera, običaji in način življenja, jezik ali vladar. Uskoki so se največkrat selili kot skupina in organizirano naselili izpraznjena ali do tedaj neposeljena ozemlja. Največ se jih je umaknilo na ozemlje Hrvaške, Ogrske, Habsburške monarhije in Beneške republike.

USKOKI NA SLOVENSKEM 

Uskoki so se na Slovenskem naselili v Kostelu ob Kolpi leta 1531, ko je cesar Ferdinand I. Habsburški dovolil “uskočiti” skupini 1.000 priseljencev iz Cetinske krajine v Dalmaciji. Uskoške poselitve so nastale tudi v Beli Krajini, Istri in v okolici Ptuja.

Pribežniki so se etnično, versko in jezikovno večinoma razlikovali od prebivalcev v novem okolju. V odnosu do domačega podložnega prebivalstva so uživali posebne pravice. Kot organizirana skupina so imeli določene privilegije do fevdalnega gospoda. V zameno za naselitev so morali izvajati vojaško službo. Imeli so status skoraj svobodnih ljudi. Bili so prosti dajatev in imeli pravico do ohranitve lastne kulture, vključno z veroizpovedjo. Ferdinand I. je pritožbe staroselcev in cerkvenih oblasti nad verskimi in narodnimi običaji Uskokov raje preslišal, saj bi poskusi spreobrnitve ogrožali mir na južni meji avstrijskega cesarstva.

V nadaljnjem življenju se jih je večina kmalu asimilirala z večinskim prebivalstvom, kljub temu pa so na določenih območjih ohranili sledi svoje kulture.

Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi o življenju uskokov v zadružnih hišah. V vsaki hiši stanuje skupaj tri, štiri ali pet družin in kopica otrok. V takšni zadrugi je bilo od 8-10 mož, ki so bili vojaško sposobni. V vsaki zadrugi je bil en gospodar in ena gospodinja. Gospodar je najstarejši mož (oče ali najstarejši sin), če je za to sposoben, gospodinja pa je žena najmlajšega poročenega brata ali strica. Gospodarja in gospodinjo morajo vsi ostali poslušati.