Džihad – sveta vojna?
Danes ljudje na splošno “džihad” označujemo kot “sveto vojno”, kar je zgrešeno. V koranu džihad pomeni prizadevanje in trud, da se vzpostavi bližina z bogom. Je težnja k samooblikovanju, k samoobnovi; je tudi širjenje resnice in sporočil korana in je tudi pravica napadenih, da se branijo. Koran uči, da v veri ni prisile, hkrati pa tudi pravi, da bo širitev islama zagotovila širitev pravične družbe. V zgodovini so posamezniki po potrebi prilagajali in razlagali osnovne nauke islama. Tovrstna postopanja poznamo v vseh svetovnih religijah in v vseh zgodovinskih obdobjih.
Vojaki so od nekdaj morali “izpolniti svojo dolžnost” do domovine, države, vladarja, naroda, rase, vere in celo do družbeno-politične ureditve… Vedno so psihološko in moralno morali imeti opravičilo, zakaj je človek na drugi strani sovražnik, ki te bo ubil, če ne boš ti prej njega. Ciljni smisel bojevanja pa je korist – pridobiti plen, bogastvo, nova ozemlja, boljši položaj… ali pa obdržati in ubraniti lastnino, položaj, pravice…
Sodobno zgodovinopisje danes vere ne uvršča več med najpomembnejše dejavnike širjenja Osmanskega imperija. Šele s poznavanjem širše evropske politične zgodovine in njenih nosilcev dobimo objektivno sliko zgodovinskega dogajanja na geografskem območju Jugovzhodne Evrope.
