OD VELESILE DO "BOLNIKA OB BOSPORJU"

ZUNANJA POLITIKA

V naslednjih stoletjih je država počasi slabila. Turška zunanja politika se je ukvarjala z velikimi problemi. S Portugalsko so ves čas potekali spori za pomorske poti v Indijskem oceanu. Z evropskimi državami so se borili za nadzor v Sredozemlju. Imperij je bil pogosto v nasprotju s Svetim rimskim cesarstvom pri nenehnem napredovanju proti Srednji Evropi. Na vzhodu so bili Osmani pogosto v vojni s Perzijo zaradi konfliktov, ki so izhajali iz teritorialnih sporov ali verskih razlik. Iz črnomorskega in širšega interesnega območja jih je izrinila carska Rusija.

NOTRANJEPOLITIČNE KRIZE

Problemi so se stopnjevali tudi na notranjepolitičnem področju. V okupiranih državah so se upirali osmanski nadoblasti in zahtevali samostojnost. Imperij je bil prevelik za uspešno vodenje. Sultanova oblast je slabila; uničevali so jo notranji boji za oblast, korupcija in upori janičarjev. Gospodarstvo je nazadovalo.  Fevdalna miselnost je preprečevala uvedbo kapitalističnih oblik gospodarstva. Gospodarskega, znanstveno-tehničnega in družbenega napredka ni bilo, modernizacija se je turški državi izognila. Evropske države so ojačale svoje strateške, vojaške, politične in gospodarske položaje ter se organizirale. Sčasoma je iz mogočnega Osmanskega imperija ostala samo še senca nekdanje moči, ki so jo imenovali “Bolnik ob Bosporju”.